Zdaj govori mlada humanitarka

»Če odideš v Gazo, se zelo verjetno ne vrneš.«

»Upam, da mi bo prihodnjič uspelo. Upam pa tudi, da ne bo treba oditi, saj se zavedam, da je tveganje veliko.«

»Ne veš, kdaj in kako ti grozi smrt.«

»Gibanje je omejeno na en kilometer. Vse je prašno. Povsod beton. Počutila sem se kot v živem zaporu.«

»Palestinci so zelo povezani, skrbijo drug za drugega. Za tiste, ki nimajo, bodo vedno poskrbeli.«

»Ne vedo sicer, kako dolgo bo rušenje in streljanje trajalo, in tudi ne, koliko časa bo potem minilo, da se bodo rane zacelile in bodo lahko začeli odpuščati.«

»Izrael pa mora po mojem najprej sčistiti pogled na svojo superiornost. Podučiti jih je treba, kaj je res in kaj ne. Izgubiti morajo ego in se prizemljiti, vzpostaviti stik sami s sabo.«